Kunci

Kuncem sva zgradila premične zajčnike, ki so trikotne oblike. Na eni strani je aluminijasta streha. Material strehe je izredno pomemben, saj aluminij ne prevaja toplote, kar pomeni, da se streha ne segreva. Na zgornji strani lesenega ogrodja je zajčnik zaščiten z mrežo z drobnejšimi luknjicami, mreža pa je tudi na spodnji strani zajčnika, vendar z večjimi okenci. Na ta način se lahko kunci varno pasejo, ne morejo pa kopati lukenj in pobegniti.

V vsakem zajčniku je večino časa po 1 kunec, občasno pa tudi dva – samec in samica, ali več – samica in njeni mladiči do določene starosti. Ker so kunci relativno družabne živali, jih pasemo vzporedno, da se med seboj lahko vidijo. Samca in samico pred kotitvijo samice pustimo skupaj celoten čas brejosti, predvsem zaradi družbe. Težav v tem obdobju z njuno družbo nisva zaznala.

Odločitev za kunce je prišla tudi zaradi večje pestrosti v naši prehrani. Kunčje meso ima veliko hranilno vrednost. Je sicer pusto meso bele barve, a je blagega okusa ter bogato z beljakovinami in drugimi hranili (esencialne aminokisline). Je pomemben vir mineralov in vitaminov v prehrani ljudi, poleg tega ima nizko vsebnost nekaterih elementov ter visoko vsebnost fosforja (222-230 mg/100 g). Če zaužijemo 100 g kunčjega mesa, zadovoljimo 8 % dnevnih potreb po riboflavinu (vitamin B2), 12 % potreb po pantotenski kislini (vitamin B5), 21 % potreb po piridoksinu (vitamin B6), 77 % potrebe po niacinu (vitamin B3) in celotne potrebe po kobalaminu (vitaminu B12). Kunčje meso ima v primerjavi z rdečim mesom nižjo energijsko vrednost (zaradi nizke vsebnosti maščob). V primerjavi z belim mesom (teletina – 493,5 in piščanec – 586) ima kunčje meso relativno visoko povpreĉno energijsko vrednost 618 kJ/100g svežega mesa.