Fleksibilen sistem reje

Kunci so prišli na našo kmetijo leta 2022. Vizija kmetije je ohraniti prehransko samozadostnost, hkrati pa povečati učinkovitost dela in zmanjšati človeški vložek. Osredotočena na najin nasad jagodičja, ki meri manj kot 0,5 ha, sva mu z namenom zmanjšanja potrebe po košnji in dodatnem viru hrane dodala še en element. Nasad jagodičja je najbližje hiše, vsebuje senčne in sončne lege, raznoliko travinje, skozi leto na tla padajo oslabeli plodovi in listi okuženi s škodljivimi organizmi. V njem že paseva živali (piščance, kokoši, občasno ovce) čuva pa ga pes čuvaj. V njem sva večkrat na dan. Kako pa bi lahko še povečala izkoristek najinega časa tam? S fleksibilnim sistemom reje kuncev.

Kuncem sva zgradila premične zajčnike, ki so trikotne oblike. Na eni strani je aluminijasta streha. Material strehe je izredno pomemben, saj aluminij ne prevaja toplote, kar pomeni, da se streha ne segreva. Na zgornji strani lesenega ogrodja je zajčnik zaščiten z mrežo z drobnejšimi luknjicami, mreža pa je tudi na spodnji strani zajčnika, vendar z večjimi okenci. Na ta način se lahko kunci varno pasejo, ne morejo pa kopati lukenj in pobegniti.

V vsakem zajčniku je večino časa po 1 kunec, občasno pa tudi dva – samec in samica, ali več – samica in njeni mladiči do določene starosti. Ker so kunci relativno družabne živali, jih pasemo vzporedno, da se med seboj lahko vidijo. Samca in samico pred kotitvijo samice pustimo skupaj celoten čas brejosti, predvsem zaradi družbe. Težav v tem obdobju z njuno družbo nisva zaznala.

Kuncem ne dodajamo vnaprej pripravljene krmne mešanice, ker meniva, da je v nasadu za njih na voljo dovolj raznolika in bogata prehrana. Trava, različna zelišča, odpadli plodovi malin, borovnic, kosmulj, robid, lubje, koreninice,… Hrano uživajo svežo in pogosto tudi mokro, takšno kot jim jo ponudi narava. Zanimivost je, da kljub opozorilom glede mokre trave) do sedaj težav s takšno prehrano še ni bilo (ne pri odraslih, ne pri mladičih).

Večja pestrost v prehrani

Odločitev za kunce je prišla tudi zaradi večje pestrosti v naši prehrani. Kunčje meso ima veliko hranilno vrednost. Je sicer pusto meso bele barve, a je blagega okusa ter bogato z beljakovinami in drugimi hranili (esencialne aminokisline). Je pomemben vir mineralov in vitaminov v prehrani ljudi, poleg tega ima nizko vsebnost nekaterih elementov ter visoko vsebnost fosforja (222-230 mg/100 g). Če zaužijemo 100 g kunčjega mesa, zadovoljimo 8 % dnevnih potreb po riboflavinu (vitamin B2), 12 % potreb po pantotenski kislini (vitamin B5), 21 % potreb po piridoksinu (vitamin B6), 77 % potrebe po niacinu (vitamin B3) in celotne potrebe po kobalaminu (vitaminu B12). Kunčje meso ima v primerjavi z rdečim mesom nižjo energijsko vrednost (zaradi nizke vsebnosti maščob). V primerjavi z belim mesom (teletina – 493,5 in piščanec – 586) ima kunčje meso relativno visoko povpreĉno energijsko vrednost 618 kJ/100g svežega mesa.

V primerjavi z rdečim mesom kunčje meso vsebuje več nenasičenih maščobnih kislin (Hernandez, 2008). Vsebnosti nasičenih maščobnih kislin v rdečem kakor tudi v kunčjem mesu je približno enaka. Vsebnost nenasičenih maščobnih kislin je precej višja in znaša 54-60 % vseh maščobnih kislin, predvsem pa je večja vsebnost nenasičenih maščobnih kislin, ki predstavljajo od 23 % do 37 % vseh maščobnih kislin. Razmerje med n-3 in n-6 maščobnimi kislinami je zelo dobro uravnoteženo, kar je še posebej koristno v prehrani človeka. Razmerje med n-3 in n-6 je dober pokazatelj kakovosti maščob. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča razmerje med n-3 in n-6 MK od 5:1 do 10:1 (Kermauner in Žgur, 2003), čemur kunčje meso ustreza. Tudi vsebnost holesterola je nižja.

  • ŠČAP, Jan. 2021. Kakovost, predelava in kulinarična uporabnost kunčjega mesa. Diplomsko delo.
  • Hernandez P. 2008. Enhancement of nutritional quality and safety in rabbit meat. V: Meat Quality and Safety, 9 th World Rabbit Congress, Verona, 10-13 jun. 2008: 1287-1300
  • Kermauner A., Žgur S. 2003. Prehrana in klavna kakovost kuncev. V: Zbornik predavanj, 12. posvetovanje o prehrani domačih živali, ” Zadravčevi-Erjavčevi dnevi”, Radenci, 6-7 nov. 2003. Murska Sobota, Kmetijsko gozdarski zavod: 193-204