Pa ni nujno tako! Na faksu smo delali nekaj analiz tal na različnih pašnikih, ker so kmetje poročali, da so najbrž tla preslabo pognojena in trava zato ne raste. Vzorce smo dali v analizo in ko so prišli rezultati, sem bil kar malo presenečen! Na našem domačem travniku, za katerega sem glede na zgodovino rabe (negnojen in samo košen zadnjih več 10 let) vedel, da mora biti zelo podhranjen s hranili, je bila tudi založenost zelo slaba (za fosfor, ki je na travnikih bistven, je vzorec padel v razred A – optimalen je pa C). Ampak to me ni presenetilo. Presenetili so me rezultati za drugo kmetijo! Tam so bile vrednosti za vzorce pri dveh od treh vzorcev optimalne, pri enem pa zgolj malo pod optimumom. Ampak travna ruša je bila na pogled zelo izčrpana in tudi kmet je rekel, da je paša slaba.
Če ni problem v pognojenosti, v čem pa potem je?
Očitno v rastlinah. One so izčrpane in torej ne morejo izkoristit razpoložljivih sredstev. Ali je potem rešitev, da travnik preorjemo in ga zasejemo na novo? Načeloma ja, ampak samo za kratek čas. Zakaj? Ker niso rastline tiste, ki se same od sebe izčrpajo, ampak jih izčrpa nepravilna raba. “Management”, če hočete. Na tej kmetiji sicer izvajajo pašo po čredinkah, ampak posameznim čredinkam ne omogočijo dovolj dolgega obdobja počitka, da bi se po paši obnovile. Če torej samo preorjemo in na novo zasejemo, bomo v nekaj letih spet nazaj na isti težavi.
Rešitev je torej sprememba rabe – načrtovanja paše. Če hočemo vitalno in odporno rušo, mora biti trajanje paše v posamezni čredinki čim krajše (1-3 dni), da živali rastlin ne izčrpujejo, ko začnejo ponovno odganjati. Enako pomembno pa je, da ruši v čredinkah, ki trenutno niso v uporabi, omogočimo dovolj dolgo obdobje počitka (odvisno od letnega časa 3-8 tednov, ampak še bolje ko vidimo, da so trave dobile 3-5 novih listov).
Na ta način bodo rastline razvile večje liste (sončne celice, ki zbirajo svetlobo za fotosintezo) in koreninski sistem (ki rudari za razpoložljivimi hranili).
Pa še en učinek takega sistema je – rastline, ki so v dobri kondiciji, v tla vračajo precej asimilatov (mdr. sladkorjev), ki jih lahko za rast porabijo mikroorganizmi. Ti so pa ključni za to, da lahko rastline hranila, ki so sicer na voljo v tleh, tudi uporabijo. Če torej ni vitalnih rastlin, ni mikroorganizmov in tudi če je hranil dovolj, niso v obliki, ki bi bila lahko dostopna rastlinam.
Rezultati vzetih vzorcev:
