Biotično varstvo je z ostalimi okoljsko sprejemljivimi načini zatiranja škodljivcev v zadnjih desetletjih pritegnilo veliko pozornosti. Različni pristopi, vključno z uporabo biotičnih agensov, vmesnimi posevki, biofumigacijo, lepljivimi ploščami in feromoni, so že precej raziskani.
Čeprav študije ne poročajo o veliki učinkovitosti posameznih metod, se jih zaradi naraščajočih pritiskov za omejitev ali odpravo običajnih sintetičnih fitofarmacevtskih sredstev še vedno priporoča kot potencialno alternativo konvencionalnim praksam. Kljub manjši učinkovitosti posameznih pristopov, pa obstaja omejen nabor študij, ki poročajo o povečani učinkovitosti ob sočasni uporabi več takšnih metod.
V raziskavi smo izvedli temeljit pregled literature za oceno sinergijskega potenciala sočasne uporabe dveh ali več okoljsko sprejemljivih metod, s poudarkom na perspektivah celostnega upravljanja in posnemanja kompleksnih naravnih sistemov. Ugotovitve kažejo na velik potencial in potrebo po nadaljnjih raziskavah na tem področju. Raziskave kažejo, da so sinergistični pristopi v biotičnem varstvu rastlin učinkovitejši kot pristopi z uporabo eno same metode.
Enofaktorske raziskave so lahko problematične, ker zanemarijo vpliv odnosov med različnimi organizmi in procesi v ekosistemih – pri raziskovanju sinergističnih učinkov bo treba vzeti v obzir kompleksnejše povezave in upoštevati njihovo delovanje. Pomanjkanje študij o sinergističnih učinkih z uporabo specifičnih ključnih besed opozarja na pogosto težavo v znanstveni literaturi – nejasno/neusklajeno terminologijo. V prihodnosti bodo ključne raziskave holističnih pristopov, ki upoštevajo dinamiko ekosistema. Kot kazalnik učinkovitosti bo potrebno upoštevati tudi ekosistemske storitve in druge širše vplive praks. Potreben bo prehod k okoljsko-ekonomsko-socialnim pristopom, kot je agroekološko varstvo rastlin (agroecological plant protection).
Celotno raziskavo oziroma članek, ki je v angleščini, pa si lahko preberete tukaj.